Dragan Marušič za rektorja UP
login
Prof. dr. Dragan Marušič nagovarja bruce 1. 10. 2015, več na spletni strani Univerze na Primorskem
print

UM ZA Prihodnost

Uvodne predpostavke

Družbena dogajanja zadnjih let – tako globalna kot lokalna – izpričujejo nekatere značilnosti, ki jih je mogoče strniti v naslednja zapažanja. Evropska družba stoji pred naslednjimi temeljnimi vprašanji:

  • kakšni so robni pogoji za svetovni mir in nekonfliktno kohabitacijo ter kakšno je mesto EU v nastajajoči novi razporedbi silnic in vektorjev na planetu;

  • kako usmerjati družbeni razvoj, da bo v naslednjih desetletjih omogočen nekonflikten prehod v postogljično družbo;

  • kakšni bodo novi, ekološko sprejemljivi viri energije;

  • kako ohraniti dovolj čiste zemlje za pridelavo hrane ter zaloge pitne vode;

  • kako nasloviti problem starajočega se prebivalstva.

Ta miselna žarišča, ki jih med ostalim izpostavlja že raziskovalna perspektiva Horizont 2020, dajejo članicam povsem nove možnosti za neortodoksno, novatorsko in propulzivno raziskovanje, tako humanistično-družboslovnim (UP FHŠ, UP FM, UP FTŠ, UP PEF, UP ZRS), kot naravoslovno-tehničnim (UP FAMNIT, UP FENIKS, UP FGO, UP FVZ, UP IAM), in sicer za vpeljavo novih, kreativnih, tudi še ne preizkušenih metod mišljenja, raziskovanja in prihajanja do delujočih odgovorov na zgornja vprašanja. Kajti UP se nahaja v družbenem prostoru, kjer je zastavitev raziskovalnih problemov v mnogočem tako radikalno nova in drugačna od miselnih zastavitev preteklosti, da izključno z metodami, ki so bile uveljavljene doslej, ni pričakovati intelektualnih odgovorov na raziskovalne zastavke. Iz teorije sistemov pa je znano, da oni, ki na nova vprašanja/strukture odgovarja generično in “po starem”, ne more pričakovati kreativnih in tehtnih rezultatov – rešitev.

Celotni sistemi, s svojimi podsistemi vred, vse bolj delujejo kot mrežne strukture, znotraj katerih šteje zgolj in samo pozicija/mesto v mreži. Ta pa se meri in določa po številu, vsebini, predvsem pa optimalni razporeditvi mrežnih povezav, ki jih posamezni mrežni subjekt ima na voljo. Najnovejši izsledki teorije iger – ti se danes vse bolj uporabljajo kot orodja pri modeliranju družbenih dogajanj – in pa klasični rezultati iz teorije mrežnih sistemov nas vodijo do naslednje ugotovitve o enem osnovnih principov, ki urejajo delovanje mrež.

Osnovni mrežni princip: Manjši mrežni subjekti (manjše države, podjetja, univerze ...) oziroma subjekti z manj vstopne moči imajo v celotni dinamiki svojega delovanja na voljo samo dve možni točki vpliva na izboljšanje svoje mrežne pozicije.

(i) Prva točka zadeva uskladitev njihove notranje strukture in vsebine njihovega delovanja z zunanjimi zahtevami sistema, v katerem delujejo.

(ii) Druga točka pa narekuje skrben in premišljen izbor vsebine in intenzivnosti mrežnih povezav, torej izbor tistih partnerjev, s katerimi je mogoče maksimizirati svojo mrežno pozicijo.

Uporabimo sedaj ta princip kot okvir razmišljanja za definiranje optimalnega mesta in vloge Univerze na Primorskem (odslej UP) znotraj slovenskega univerzitetnega prostora in širše – njene pozicije v globalni univerzitetni mreži. V ta namen si zastavimo peterico, za trasiranje poti nadaljnjega razvoja UP, ključnih vprašanj.

1. Ali je UP primerno notranje strukturirana in organizirana za optimalno opravljanje svoje osnovne dejavnosti kot tudi za uresničevanje svojega specifičnega poslanstva?

2. Ali UP pri svojem delovanju v dovoljšnji meri sledi meritokratskim načelom in ali posledično izpričuje ustrezno zastopanost svojih mladih – učiteljev in študentov – pri iskanju in določanju razvojnih ciljev univerze?

3. Ali je za izboljšanje mrežne pozicije UP potrebno (in mogoče) vsebino njenih aktivnosti kakorkoli dopolniti, jih spremeniti?

4. Kako dobra je dejanska in realna povezanost UP z drugimi univerzami, tistimi manjšimi, primerljivimi z njo, in tistimi večjimi, uglednejšimi od nje?

5. Kako močno UP pri svojem delovanju “tukaj in zdaj” črpa vzgibe in inspiracije iz prostora “tam in potem” – s kolikšno mero vpogleda in prekognicije se uspeva vnaprej prilagajati na tisto, kar jo neizogibno čaka v prihodnosti?

Odgovori v petih potezah

Na vsako od petih vprašanj odgovorimo s kratko analizo obstoječega stanja in podamo možno pot do odgovora, rešitve ter s tem nakažemo poti nadaljnjega razvoja UP.

§U. Prva poteza – finančna in strukturna UČVRSTITEV. UP potrebuje dvojno učvrstitev. Najprej finančno, ki je odvisna od ureditve financiranja univerz v Sloveniji. Slednje mora biti v razvoj naravnano, stabilno in pravično. Pri tem mora UP odigrati proaktivno in konstruktivno vlogo. In drugič, UP potrebuje učvrstitev svoje notranje strukturiranosti/organiziranosti, ki mora učinkovito odgovarjati zahtevam univerzitetnega izobraževanja in znanosti v 21. stoletju. Za dosego teh dveh ciljev so potrebni trije koraki. Ti so:

U1. Posebno vlogo univerz, ki jim je zagotovljena tako z 58. členom Ustave kot s 4. členom ZViS, je potrebno preliti v zakon o financiranju univerzitetnega izobraževanja oziroma v novi ZViS. UP je že doslej in bo tudi poslej pri tem imela proaktivno vlogo. To bo omogočilo zaključek procesa usklajevanja zaposlitvenih pogodb z nazivi ter ureditev zaposlitev za nedoločen čas. Oboje je bilo že v mandatu 2011-2015 kljub pomanjkanju finančnih virov v največji mogoči meri realizirano. S tako doseženo notranjo učvrstitvijo finančnih sredstev in položaja univerzitetnih sodelavcev bomo lahko pristopili k razvoju kakovostnih in v prihodnost naravnanih študijskih programov.

U2. Finančna kriza in iz nje izhajajoči varčevalni ukrepi, ki so prizadeli visoko šolstvo in znanost v večji meri kot druge podsisteme v državi, so razblinili še zadnje možnosti tudi sicer nerealnega projekta dveh vzporednih kampusov v Kopru in Izoli. Učvrstitev univerzitetne infrastrukture je bila zato mogoča le s fleksibilno prilagoditvijo danim razmeram. Dokončanje stolpiča A v Livadah in usposobitev stare kovinarske šole v Kopru sta zato optimalna ukrepa za potrebe raziskovanja in izobraževanja na področju naravoslovja oziroma za prostorsko rešitev za UP FM (in posledično tudi za UP PEF). Nadaljnje infrastrukturne rešitve gre iskati v izgradnji stolpiča B (in pripadajočih študentskih domovih) v Livadah za potrebe tehnike in naravoslovja kot tudi, skladno z dodatnimi možnostmi širitve, v koprskem mestnem jedru za potrebe UP FAMNIT.

U3. Evalvacijski poročili EUA (leta 2010 ter ponovitev leta 2014) in Nakvisovo poročilo ob reakreditaciji leta 2013 sta izpostavili neustrezno organiziranost znanstveno-raziskovalnega dela na univerzi. Njun predlog rešitve sega od združitve obeh inštitutov (EUA) do prenosa raziskovanja na fakultete (Nakvis). Po svoji ureditvi je namreč UP z inštitutoma svojevrstni unikum v univerzitetnem prostoru. Ob nastanku UP je predvsem UP ZRS, v manjši meri pa tudi tedanji UP PINT, imel vlogo katalizatorja razvoja raziskovanja in postavljanja novih študijskih programov. Sedanje zaostrene finančne razmere pa so tako močno udarile po raziskovanju, da je sedanja organiziranost inštitutov univerzi prej v breme kot v korist. Rešitev je mogoče iskati v eni od naslednjih treh smeri:

  • v uskladitvi obsega poslovanja z realnimi razmerami na raziskovalnem trgu,
  • v preobrazbi v fakulteto oziroma zlitju z eno od obstoječih fakultet,
  • ali pa v samostojni poti izven univerze.

V prvi varianti je potrebno poskrbeti za ustrezen prenos presežnih zaposlitev na obstoječe fakultete. V drugi varianti se mora vsak od obeh inštitutov odločiti za primerno študijsko dejavnost. In nazadnje, v tretji varianti je potrebno zaposlenim omogočiti izbiro med nadaljevanjem zaposlitve na univerzi oziroma prenosom zaposlitve na samostojni inštitut. šele po dokončanju tega procesa se bo notranja strukturiranost univerze učvrstila do te mere, da bo začela delovati kot normalna univerza 21. stoletja.

§M. Druga poteza – Izobraževanje z MLADIMI za MLADE. Univerzitetni izobraževalni proces je v osnovi dejavnost trdno izoblikovanih načel, a nekatera med njimi današnji čas hitrih sprememb postavlja pod vprašaj. Eno takih je načelo prenašanje znanja od starejših na mlajše rodove. Danes zgolj pristajanje na klasični kanal izkušenj in modrosti ni več dovolj. Izobraževanje postaja dvosmerna cesta, kjer je potrebno aktivno sodelovanje mladih, ki lažje sledijo še tako revolucionarnim tehnološkim spremembam in njihovim posledicam. Izobraževalni proces je potrebno začiniti z ostrejšimi, pa četudi pogosto nekonsistentnimi, tehno ritmi radikalnejših premišljevanj.

Proces opolnomočenja mladih in njihove vključitve v procese odločanja na UP je v zadnjih letih že pokazal vidne rezultate. Zato je potrebno z njim nadaljevati. Je namreč garant kakovostnih izobraževalnih programov na celi osi od prve stopnje do doktorskega študija. Tako tistih, ki sodijo v temeljne znanosti in so potrebni za nacionalno samobitnost, kot tistih aplikativnih, ki posegajo v realno ekonomijo lokalnega in širšega okolja ter dajejo diplomantom večje zaposlitvene možnosti. Trije ukrepi so pri nadaljevanju procesa opolnomočenja mladih ključnega pomena:

M1. Pri izvajanju izobraževalnih, raziskovalnih in upravljalskih dejavnosti na univerzi bomo strogo sledili meritokratskim principom.

M2. Zavzeli se bomo za možnost, da si študent samokreira študijski program, tako kot to mogoča anglosaški sistem. Prvi korak v tej smeri je možnost akreditacije posameznega predmeta, naslednji pa možnost vpisa ne le v študijski program, pač pa tudi v poljubno izbrano množico akreditiranih predmetov.

M3. Študentsko skupnost UP bomo spodbudili k sodelovanju pri procesu internacionalizacije, izvedbi informativnih dni in drugih promocijskih aktivnostih, pri interesnih dejavnostih, športu in kulturi, skratka pri oblikovanju širše podobe univerze. Zavzeli se bomo, da se v merilih za razdeljevanje sredstev oziroma kot statutarno določilo za te dejavnosti nameni vsaj 2 % proračunskih sredstev, ki jih naša univerza dobi za izvajanje študijske dejavnosti.

§Z. Tretja poteza – ZNANSTVENO raziskovalni preboj. Pri izboljšanju mrežne pozicije oziroma pri umeščanju v globalni univerzitetni prostor je za vsako univerzo posebnega pomena njena znanstvena aktivnost. Z njo izpričuje legitimnost svojega obstoja in vzpostavlja povezave do drugih univerz. To velja še zlasti za manjše univerze – torej tudi za UP – ker si lahko z odlično znanostjo bistveno povečajo svojo specifično težo.

V zadnjem obdobju je UP svoj znanstveni prispevek v SCI, SSCI, A&HCI bazah povečala iz 133 (leta 2011) na 214 (leta 2014) objav. Enako spodbudni so tudi trendi v letu 2015. Tudi primerjave z drugimi univerzami v okolici povedo, da UP že izstopa v skupini manjših univerz in se po svojem znanstvenem prispevku približuje srednje velikim univerzam. V letu 2014 ima namreč več objav v omenjenih bazah kot sicer bistveno večji univerzi v Celovcu in Osijeku (120 oziroma 169 objav).

Pred kratkim je Evropska komisija izbrala za financiranje z nepovratnimi sredstvi v okviru novega, znanosti namenjenega mehanizma Teaming tudi projekt naše univerze. S tem so se nam odprle možnosti za preboj iz akademskega sveta v svet realne ekonomije. UP je torej vse bolj propulzivna tudi v polju aplikativne znanosti.

Vsi ti uspehi nas zavezujejo, da s pomočjo najrazličnejših vzpodbud še odločneje stopimo po poti znanosti, tako kot smo si zastavili v Srednjeročni razvojni strategiji UP za obdobje 2014–2020:

Z1. z nadaljnjo krepitvijo stimulativnega podpornega okolja s ciljem, ki mora omogočiti, da čimvečji del akademskega osebja objavi vsaj en znanstveni članek letno;

Z2. z vzpostavitvijo čimvečjega števila znanstvenih področij, ki bodo – poleg obstoječih, kjer je UP že primerljiva s svetom – konkurenčna v svetovnem merilu;

Z3. s podporo Teaming projektu InnoRenew CoE in drugim kvalitetnim projektom, tako temeljnim kot aplikativnim;

Z4. z zagotovitvijo kvalitetnih standardov doktorskega študija;

Z5. z razvojem umetnosti kot znanosti komplementarne dejavnosti.

§A. četrta poteza – svet je naš AVDITORIJ. UP je v zadnjih letih okrepila svoje mednarodne aktivnosti. Bistveno je povečala dvosmerni pretok osebja in študentov. Tistega na kapilarni ravni individualnih povezav, kot tistega, ki izhaja iz bilateralnih sporazumov – ti so vse manj samo črka na papirju. UP je vzpostavila stike s prestižnimi univerzami iz različnih držav, prav posebno pozornost pa je namenila trojici med državami BRICS (Rusija, Indija, Kitajska). Tudi zato postaja UP vse bolj iskana destinacija za tuje učitelje, raziskovalce in študente. Tako si izgrajuje identiteto propulzivne, v svet odprte univerze, z mrežno pozicijo, ki bistveno presega njeno siceršnjo velikost. Potrebno je nadaljevati na tako začrtani poti z naslednjimi aktivnostmi:

A1. Skrbno bomo gojili že vzpostavljene stike ter iskali sodelovanja z univerzami iz držav BRICS in s prestižnimi univerzami kjerkoli po svetu.

A2. Z univerzami podobne velikosti, kot je UP, predvsem s tistimi v naši okolici, bomo vzpostavljali mrežne podstrukture in si s tem vzajemno pomagali dvigovati specifično težo v globalni univerzitetni mreži.

A3. Izkoristili bomo ugodne okoliščine za pridobivanje čim večjega števila tujih študentov in si s tem povečali svojo prepoznavnost v svetu ter pridobili od domačih razmer neodvisen vir sredstev.

§P. Peta poteza – črpanje iz PRIHODNOSTI. Posluh in čuječnost za drobce informacij iz sveta neznanega, neopaženega ali zgolj neodkritega sta dve izmed bistvenih lastnosti vsakega radovednega posameznika, še bolj pa institucij kot je univerza. Raziskovalna radovednost je namreč lastnost, ki je v samem jedru definicije univerze, iskanje ukrivljenih poti do tistih obzorij, ki jih linearnost misli ne dosega, pa sicer negotova, a edina možna pot do novih odkritij.

P1. Zato si bomo izbrali vsaj eno od tistih znanstvenih disciplin, ki beležijo povečano zanimanje in aktivnosti znanstvene javnosti ter z vpeljavo novih, neortodoksnih prijemov in metod poskušali biti tisti, ki trendom ne le sledijo, ampak jih tudi postavljajo.